Po trgovinskih dogovorih med ZDA in Japonsko ter napovedih novih trgovinskih sporazumov so ameriški borzni indeksi nadaljevali rast. Dow Jones je zabeležil močne pridobitve, medtem ko je S&P 500 dosegel nov rekord. Vendar pa so se evropske borze, vključno z nemško, odzvale drugače, saj so zabeležile padec. Japonski indeks Topix je dosegel rekordno vrednost. Hkrati pa so se zapletla trgovinska pogajanja med Korejo in ZDA, saj so bili odpovedani gospodarski pogovori. Medtem ko so v ZDA uvedli 50-odstotne carine na tuji jeklo in aluminij, je Kanada odgovorila s 25-odstotnimi povračilnimi carinami na ameriške izdelke iz jekla in aluminija, kar kaže na zaostrovanje trgovinskih napetosti.

Nemčija in Francija sta vztrajali pri sprejetju povračilnih ukrepov Evropske unije proti Združenim državam Amerike, če Washington ne bi pristal na kompromis glede trgovinskih tarif. Državi sta si prizadevali, da bi EU uvedla te ukrepe v primeru neuspešnih trgovinskih pogajanj do začetka avgusta, kot je poročal Financial Times, sklicujoč se na evropske uradnike.

Južnokorejski osrednji borzni indeks Kospi je v ponedeljek, 6. januarja 2026, prvič v svoji zgodovini presegel mejo 4500 točk. Indeks je trgovanje zaključil pri vrednosti 4525,48 točke, kar predstavlja 1,52-odstotno rast glede na predhodni trgovalni dan. Rekordna vrednost je bila dosežena po zaslugi močnih nakupov domačih fizičnih oseb, medtem ko so tuji vlagatelji po močnem prejšnjem dnevu tokrat nastopili kot neto prodajalci. K rasti so največ prispevale delnice tehnoloških velikanov, kot sta SK Hynix, ki je dosegel rekordno vrednost 726.000 vonov, in Samsung Electronics. Kljub zgodovinskemu mejniku analitiki opozarjajo na naraščajočo polarizacijo trga. Čeprav indeks beleži rekordne ravni, je število delnic, katerih vrednost upada, preseglo število tistih, ki rastejo. Večino rasti so namreč ustvarila velika podjetja, medtem ko so mala in srednja podjetja beležila stagnacijo ali celo padce. Zaradi tega se vlagatelji vse pogosteje odločajo za investicije v indeksne sklade (ETF), ki so v letošnjem letu pritegnili že več kot 300 bilijonov vonov sredstev. Borzne hiše so zaradi optimističnih napovedi o dobičkih podjetij že začele zviševati ciljne vrednosti indeksa za letošnje leto, pri čemer nekateri analitiki napovedujejo možnost dosega ravni 5200 točk.

Japonska se je z ZDA dogovorila o znižanju carinskih stopenj na uvoz avtomobilov in avtomobilskih delov s 25 % na 15 %. Ta sporazum zmanjšuje gospodarsko negotovost in krepi možnosti za izpolnitev gospodarskih napovedi. Kljub temu pa v Evropi narašča zaskrbljenost zaradi agresivnih carinskih pogajanj, ki bi lahko negativno vplivala na investicije.

Borzni trgi so imeli mešan začetek tedna. Medtem ko je evropski indeks STOXX 600 dosegel rekord, je Dow Jones Industrial Average na Wall Streetu prav tako dosegel novo rekordno vrednost, podprt z rastjo ameriških naftnih družb in finančnih podjetij. Prihodnost ameriških delnic je bila stabilna, manjše delnice pa so bile manj uspešne. Geopolitične razmere še naprej vplivajo na trge, zlasti zaradi naraščajočih cen surove nafte.

Nemški osrednji borzni indeks Dax je v ponedeljek dosegel novo rekordno vrednost, kar gre pripisati predvsem rasti upanja na oživitev nemškega gospodarstva v prihajajočem letu. Indeks se je povzpel na 24.777 točk in s tem presegel prejšnjo najvišjo vrednost 24.771 točk, ki jo je dosegel oktobra letos. Pozitivno vzdušje na frankfurtski borzi odraža pričakovanja vlagateljev, da se bo največje evropsko gospodarstvo po obdobju stagnacije ponovno okrepilo. Analitiki izpostavljajo, da so konjunkturna pričakovanja ključno gonilo trenutne rasti, kljub nekaterim preostalim negotovostim v mednarodnem okolju. Dosežena rekordna raven potrjuje zaupanje vlagateljev v nemška podjetja, ki sestavljajo borzno elito. Odpiranje borze v Frankfurtu je minilo v znamenju optimizma, kar bi lahko služilo kot pozitiven signal tudi za ostale evropske kapitalske trge v zadnjem četrtletju leta.

Medtem ko so ameriški delniški indeksi danes ob odprtju kazali mešane rezultate z rastjo S&P in NASDAQ ter padcem Dow Jones, je cena srebra (XAG/USD) zabeležila zdrs in se ustalila okoli 38,00 dolarjev. Padec povpraševanja po varnih naložbah, povezan z optimizmom glede trgovinskih odnosov, je vplival na zmanjšanje privlačnosti srebra, ki se bori za ponovno pridobitev zagona po preteklem tednu.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Japonski jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel dvotedensko najnižjo vrednost, pri čemer je USD/JPY presegel 157,00. Novozelandski dolar se je umaknil pod 0,5800, medtem ko naj bi Fed po mnenju guvernerja Stephena Mirana letos znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. GBP/USD bi lahko našel glavno oviro pri devetdnevnem EMA.

Na iranskem prostem trgu so se cene plemenitih kovin in tujih valut ponovno zvišale, kar odraža stopnjevanje inflacijskih pritiskov v državi. Vrednost ameriškega dolarja je narasla na 136.870 tomanov, medtem ko je cena 18-karatnega zlata dosegla približno 14,4 milijona tomanov za gram. Še posebej izrazit skok je zabeležil zlatnik Emami, katerega cena se je povzpela na 153.050.000 tomanov, kar potrjuje trend močne devalvacije lokalne valute v primerjavi s prejšnjimi meseci. Trgovanje na teheranskem trgu je 4. januarja 2026 potekalo v znamenju visoke volatilnosti. Kljub nekaterim poročilom o manjših dnevnih nihanjih navzdol pri posameznih vrstah 18-karatnega zlata, je splošni trend cen kovancev ostal negativen za kupno moč prebivalstva. Razmere so neposredna posledica gospodarske nestabilnosti in rastočih inflacijskih pričakovanj, ki vlagatelje silijo v nakupe zlata kot varnega zatočišča. Razkorak med uradnim in tržnim tečajem valute se še naprej poglablja, kar povzroča dodatne motnje v iranskem finančnem sistemu.

Ameriški delniški trg je zadnji trgovalni teden v letu 2025 začel z upadom vrednosti glavnih indeksov. Indeks S&P 500 je v ponedeljek dopoldne padel za 0,4 odstotka, medtem ko sta Dow Jones Industrial Average in Nasdaq composite zabeležila 0,3- oziroma 0,6-odstotno znižanje. Trg so navzdol potisnile predvsem visoko vrednotene delnice tehnoloških podjetij, med katerimi sta Nvidia in Broadcom izgubila 2 oziroma 1,3 odstotka vrednosti. Negativno razpoloženje na trgu tehnologije so delno omilile energetske družbe, ki so pridobile na račun rasti cen nafte; ameriška lahka nafta se je podražila za 2,4 odstotka. Vlagatelji v tem tednu, ki bo zaradi praznovanja novega leta skrajšan, ne pričakujejo objav pomembnejših gospodarskih podatkov. Po podatkih orodja FedWatch skupine CME trgi trenutno pripisujejo skoraj 83-odstotno verjetnost scenariju, po katerem ameriška centralna banka Federal Reserve januarja ne bo spreminjala ključnih obrestnih mer. Donosnost 10-letnih državnih obveznic je padla na 4,11 odstotka, cena zlata pa se je po močni rasti v preteklem letu znižala za 3,5 odstotka, čeprav na letni ravni še vedno ohranja približno 66-odstotni donos.

Glavni ameriški borzni indeksi so zadnji trgovalni dan leta 2025 končali z upadom vrednosti, vendar so na letni ravni zabeležili močno rast. Industrijski indeks Dow Jones je v sredo izgubil 303,77 točke, kar odraža previdnost vlagateljev pred vstopom v novo leto. Nihanje trgov so v preteklem letu zaznamovale predvsem negotovosti glede carinske politike predsednika Donalda Trumpa in izjemen razmah tehnologij umetne inteligence, ki so spodbujale naložbe v tehnološki sektor. Kljub negativnemu zaključku leta so vsi trije ključni indeksi na Wall Streetu leto 2025 končali z dvomestno rastjo. Vlagatelji so se čez leto spopadali z različnimi makroekonomskimi pritiski, vendar je optimizem glede tehnološkega napredka prevladal nad geopolitičnimi tveganji. Analitiki ocenjujejo, da so bili rezultati leta 2025 eni izmed najuspešnejših v zadnjem obdobju, kar postavlja visoka pričakovanja za prihodnje proračunsko obdobje.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki so predstavljala kar 96 % vseh novih registracij avtomobilov. Prodajo je vodil Tesla.

Nemški borzni indeks Dax je v letu 2025 kljub gospodarski stagnaciji v Nemčiji, svetovnim krizam in trgovinskim sporom dosegel 23-odstotno rast, kar je njegov najboljši rezultat po letu 2019. S tem je presegel številne druge pomembne borzne indekse.

Dunajski delniški indeks ATX je zadnji trgovalni dan leta 2025 sklenil z novo rekordno vrednostjo, ko se je povzpel za 1,49 odstotka na 5.326,33 točke. Avstrijski osrednji borzni indeks je v celotnem letu zabeležil 45,41-odstotno rast, kar predstavlja najvišji letni donos po letu 2005 in četrti najboljši rezultat v zgodovini borze. Kljub začetnim pretresom zaradi napovedanih ameriških carin pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki so indeks začasno potisnile na letno dno, se je trg hitro stabiliziral. Negotovost na ameriških trgih je vlagatelje preusmerila k evropskim vrednostnim papirjem, kar je močno koristilo dunajskemu trgu. Zagon rasti je bil v letu 2025 široko zasnovan, saj je rast cen zabeležilo 16 od 20 podjetij v indeksni strukturi. Glavni generatorji rasti so bili finančni naslovi, predvsem delnice bank Erste Group in BAWAG. Poleg bančnega sektorja so na optimizem vlagateljev vplivale tudi napovedi obsežnih infrastrukturnih investicij v Nemčiji, ki so tradicionalno tesno povezane z avstrijskim gospodarstvom. Dunajska borza je tako leto, ki so ga zaznamovala nihanja med geopolitičnimi tveganji in močnimi temelji podjetij, končala na najvišji ravni doslej.

Delnice so se v Evropi v torek odprle mešano, potem ko so v Aziji zdrsnile, saj so nekatere regionalne trge zaključile trgovanje za leto. Cene surove nafte so se rahlo povečale, zlato in srebro pa sta nadaljevala svojo rast. Pomembnejše azijske borze, vključno s Tokiom in Seulom, so bile v sredo zaprte zaradi novoletnih praznikov, trgovanje pa je bilo mešano na tistih borzah, ki so ostale odprte.

Večina azijskih borz je bila zaprta zaradi novoletnih praznikov, medtem ko je trgovanje na tistih, ki so bile odprte, potekalo mešano. Indijska rupija se je ob odprtju novega leta gibala pri 89,95 za ameriški dolar.

Glavni indeks teheranske borze je ob koncu trgovalnega dne 31. decembra 2025 zabeležil opazno rast v višini 48.696 točk, s čimer se je ustavil pri vrednosti 4.070.065 točk. Ta pozitiven trend prihaja po dveh dneh močnih padcev, ki so pretresli kapitalski trg. Kljub začetni negotovosti in nekaterim poročilom o nadaljnjem upadanju v zgodnjih urah trgovanja, so kupci prevladali in dvignili vrednost indeksa nad psihološko mejo štirih milijonov točk. Analitiki poudarjajo, da je bila vrnitev v zelene številke pričakovana po korekciji, ki je sledila rekordnim vrednostim v prejšnjih mesecih. Trg ostaja volatilen, vendar povečan obseg transakcij kaže na ohranjanje zaupanja vlagateljev v iranske delnice in vrednostne papirje. Trenutna rast je del širšega cikla nihanj, ki so značilna za iransko gospodarstvo v zadnjem četrtletju leta 2025, ko je borza dosegala zgodovinske rekorde in nato prehajala skozi obdobja stabilizacije.